“Bogu je vseeno, ali si bil lopov, če si bil hkrati dober človek.”
Včasih se zalotim, da vedno posegam po knjigah, ki so poučne, takih, ki mi nekaj dajo, ki me naučijo, izboljšajo. Kot da bi bila zabavna literatura izguba časa. A v resnici je ravno obratno – tudi lahkotne zgodbe imajo svojo vrednost. Prav zato sem se odločila prebrati Morilca, ki je hotel v nebesa avtorja Jonasa Jonassona, znanega po svojih humornih in satiričnih zgodbah. In čeprav mi je bilo sprva težko preklopiti v ta svet, sem ob koncu knjige ostala z zanimivim razmislekom – o veri, o Bogu in o tem, kako različni ljudje doživljamo duhovnost.
Ko morilec išče pot v nebesa
Zgodba spremlja morilca, ki si želi priti v nebesa. Ne zato, ker bi bil veren, ampak ker verjame, da si jih je nekako zaslužil – navsezadnje je v življenju delal tudi dobra dela. Kljub temu se znajde v številnih težavah in nerodnih situacijah, kjer avtor skozi humor in ironijo osvetli marsikatero družbeno in moralno dilemo.
Jonassonov slog je prepoznaven – absurden, zabaven, a hkrati pronicljiv. Kljub lahkotnemu tonu se dotakne globokih vprašanj, kot so greh, odpuščanje in iskanje smisla. In prav v tem leži čar te knjige – ne ponuja tipičnih odgovorov, ampak odpira prostor za razmislek.
Vera, ki ni le strah in pokora
Tisto, kar me je pri knjigi najbolj pritegnilo, je avtorjeva interpretacija odnosa do Boga. Pogosto imamo občutek, da vera pomeni strogo pravila, strah pred kaznijo in občutek dolžnosti. A Jonasson pokaže drugačen pogled – da je lahko vera lahkotna, da se človek ne rabi bati Boga, ampak ga lahko dojema tudi skozi humor, skozi svobodo in skozi radost.
Sama sem ob tem pomislila, kako pogosto ljudje dojemamo duhovnost kot nekaj, kar nas mora omejevati, nam nalagati občutek krivde. A zakaj ne bi bila tudi vera nekaj, kar prinaša veselje? Zakaj ne bi Boga dojemali kot nekoga, ki se zna nasmehniti našim napakam in nas vodi z ljubeznijo, ne s strahom?
Dovoliti si lahkotnost
Morda je ravno to, kar potrebujem – dovoliti si več takih knjig. Knjig, ki me ne učijo na klasičen način, ampak me vodijo skozi zgodbe, ki so zabavne, a vseeno pustijo sled. In dovoliti si vero, ki ni obremenjena z nenehnimi pravili, ampak mi daje občutek, da sem v njej lahko svobodna.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem moje spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo,
Jadranka Smiljić
