Bilo je nekoč v majhni vasici ob vznožju mogočnih gora. Vasica je bila obdana z bujno zelenimi travniki in cvetočimi polji. Tam je živelo preprosto ljudstvo, ki je znalo ceniti naravo in življenje.
V tej vasici je živela mlada deklica po imenu Maja. Bila je radovedna in pustolovska, vedno je hrepenela po odkrivanju novih krajev. Vsak dan je odhajala v gozd, kjer je raziskovala skrite poti, odkrivala skrivnostne živali in se čudila lepoti narave. Maja je sanjala o dogodivščinah, ki bi jih doživela nekje daleč stran od svoje vasi.
Nekega jutra, ko je Maja hodila skozi gozd, je naletela na starca. Starček je bil videti modreč in modrost je žarela iz njegovih oči. Maja je bila radovedna, zato je pristopila k njemu in ga vprašala: “Gospod, kaj počnete tukaj v gozdu?”
Starček se je nasmehnil in rekel: “Dekle, jaz sem potovalni učitelj. Poučujem ljudi o svetu in jih vodim na nepozabne avanture.”
Maja je začutila, da je to prav tisto, kar je iskala. “Gospod, prosim, poučujte me! Želim videti svet in doživeti neverjetne pustolovščine,” je navdušeno izjavila.
Starček se je strinjal in rekel: “Maja, če želiš postati popotnica, se moraš naučiti osnov preživetja v naravi, raziskovati oddaljene dežele in se učiti od različnih kultur. Najin prvi cilj je mogočna gora, ki se dviga na obzorju.”
Tako sta se Maja in starček odpravili na svojo prvo pustolovščino. Potovali sta skozi širne gozdove, prečkali divje reke in preplezali strme stene. Maja je spoznala, da je svet velik in poln skrivnosti, ki čakajo, da jih odkrije.
Po dolgem in napornem pohodu sta končno prispeli na vrh gore. Razgled je bil osupljiv. Maja je videla razprostrto pokrajino, kot je še nikoli prej. Začutila je, da se je nekaj v njej spremenilo. Zdaj je vedela, da so njene sanje o dogodivščinah postale resničnost.
Maja je spoznala, da pustolovščine niso samo zunanje potovanje, ampak tudi notranje odkrivanje same sebe. Starček jo je naučil, da je modrost v vsakem trenutku, da so izkušnje dragocene in da se lahko vsak dan naučimo nekaj novega.
Tako se je Maja vrnila v svojo vasico kot junakinja, polna znanja in pustolovskega duha. Postavila je šolo za mlade raziskovalke, kjer je delila svoje izkušnje in navdušenje nad svetom. Skupaj so raziskovale in se učile ter tako ohranjale duha pustolovščine v svojem srcu.
In tako se je zgodba o Maji, deklici iz majhne vasi, razširila po vsem svetu. Njena modrost in pogum sta navdihovala ljudi, da so sledili svojim sanjam in si drznili raziskovati neznano. Maja je dokazala, da v vsaki izmed nas spi popotnica, ki čaka, da se prebudi.
Konec.
Hvala, ker ste se posvetili branju pravljice. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
