Knjiga #17/52: Kajuh, pesnik partizan, Marijan Pušavec, Zoran Smiljanić
“Enaindvajsetletnik, ki je izkrvavel med svojimi verzi”
Zaključek bralne značke za odrasle Korošci pa bukve beremo je prinesel čudovito presenečenje – stripovsko knjigo “Kajuh pesnik partizan” avtorja Smiljaniča. V zadnjih letih se je začelo v literarnem svetu pojavljati vprašanje, kako pritegniti mlade bralce. Smiljanič verjame, da je eden izmed pomembnih korakov v tej smeri spodbujanje branja stripov.
Moč stripa: Iz zabave v izrazne globine
Ampak, kaj pravzaprav je strip? Strip je posebna oblika umetnosti in pripovedovanja zgodb, ki združuje besedilo in slike. Čeprav se je nekoč morda zdela le zabavna oblika branja, je danes vse bolj priznana kot sredstvo za izražanje idej, ustvarjanje močnih zgodovinskih in družbenih sporočil ter privlačen način branja za vse generacije. Zanimivo je opaziti, kako se strip znova vrača v ospredje literature.
V zadnjih letih se je zanimanje za stripe spet povečalo. Razlogi za to segajo od nostalgične privlačnosti do novega vala ustvarjalnosti v stripovski umetnosti. Prepletanje besedila in vizualnih elementov omogoča celosten vpogled v zgodbe na način, ki se odlično prilagaja sodobnemu načinu življenja.
Stripi niso le za zabavo, ampak so postali sredstvo za izražanje kompleksnih idej in družbenih sporočil. To je prispevalo k njihovi rasti v popularnosti in vplivu med bralci različnih starosti.
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje, ki spodbuja k branju med predšolskimi otroki, osnovnošolci, srednješolci in odraslimi. Skozi različne programe in akcije promovira branje kot prostočasno dejavnost. Nosilec Bralne značke Slovenije je Društvo Bralna značka Slovenije. Bralna značka je tudi na seznamu nesnovno kulturne dediščine.
Kajuh pesnik partizan
Knjiga, ki se ukvarja z življenjem pesnika in partizana Kajuha, je razkrila mnogo podrobnosti, ki jih prej nisem poznala. Od njegovega osebnega življenja do presunljivih pesmi, ki so nastale v času njegovega zapora v bližnjem taborišču – Šmartno pri Slovenj Gradcu.
Eden izmed najglobljih vtisov je pustila pesem “Nenapisano pismo iz ječe.” Ta pesem me je globoko ganila, saj je razkrila bolečino in trpljenje, ki ga doživljajo matere zaradi izgube svojih sinov v vojnah. Skozi te pesniške zapise sem začutila, kako se med vojnami najbolj trpijo in najbolj boleče doživljajo prav matere, ki so svoje sinove rodile in jih ljubile.
Samo za en, en sam večer
bi rad glavó na prsi ti položil.
Spet kakor včasih bi ti rad potožil,
razkril ti žalost vso in svoj nemir!
O, mama, če bi davi tu bilà –
ne veš, kaj vse so delali z menoj,
iz ust mi kri je bruhala na tla ...
O, mama, če bi davi tu bila,
bi moj krvavi obraz v dlani zajela
in tiho, tiho pesem mi zapela.
Knjiga “Kajuh pesnik partizan” me je popeljala v drugačen svet preteklosti, odprla nova vrata in me povezala z zgodovino na način, ki ima zame velik pomen. Branje te knjige je bila zame kot odskočna deska v nenehnem iskanju novih spoznanj, razumevanja in izražanja ljubezni ter pomena medčloveških odnosov.
Vabim vas, da skupaj odkrivamo še neodkrito in se potapljamo v bogastvo sveta literature. To je prostor, ki nas nenehno obogati in odpira vrata v nove, nepoznane svetove.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
