Knjiga #66: 130 utripov na minuto
Avtor: Mette Vedsø
To knjigo sem prebrala zato, ker me je zanimalo, kaj mora Kosta brati za domače branje.
Ko sem pogledala seznam, sem si mislila – hvala bogu, da se časi spreminjajo.
Mi smo brali večinoma slovenske klasike. Kar mi je še danes všeč. Ampak mladim danes je treba dati tudi zgodbe, ki govorijo njihov jezik. In ta knjiga ga.
Včasih je obvezno branje v slovenskih šolah temeljilo na klasiki, partizanski literaturi in delih, ki so poudarjala moralne vrednote ter narodno zavest. Najpogosteje so se brali avtorji kot so Fran Levstik (Martin Krpan), Ivan Cankar (kratka proza), Josip Jurčič, Prežihov Voranc, France Bevk in Tone Seliškar.
Ko telo pove tisto, česar si ne upamo
Zgodba se začne preprosto. Dekle sredi pouka omedli. Samo nekaj sekund. A teh nekaj sekund razkrije nekaj, kar je v njej že dolgo. Tesnobo. Pritisk. Strah, ki ga ni znala poimenovati.
Ni velikih dramatičnih prizorov. Ni pretiravanja. Je samo notranji nemir, ki se nabira, dokler ne postane preveč.
Starša mislita, da bo minilo. Prijateljice pošiljajo sporočila. Svet gre naprej. Ona pa ostane ujeta v svojem telesu, ki bije 130 utripov na minuto.
Običajni ljudje, neobičajne zgodbe
Kar mi je bilo pri knjigi najbolj simpatično, je to, da rešitev ne pride iz ene velike življenjske lekcije. Pride iz sosedov. Iz vsakdanjih ljudi.
Na stopnišču se prepletajo različne zgodbe – starejša gospa, mama samohranilka, deklica z motnjo v razvoju. Vsak ima svojo težo. Svoje skrbi. Svoje boje.
In počasi se perspektiva spremeni. Ne zato, ker bi težave izginile. Ampak ker nisi več sam.
Knjiga za ta čas
Knjiga je napisana enostavno. Kar je njena prednost. Govori o tesnobi, pritiskih, pričakovanjih – o tem, kar mladi danes res živijo.
Ne moralizira. Ne obsoja. Ne išče krivca.
Pokaže pa nekaj pomembnega: da je skupnost lahko varovalna mreža. Da je včasih dovolj že to, da te nekdo vidi.
In če morajo mladostniki brati takšne knjige za domače branje, potem sem za.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
