Knjiga #72: Cesar se pelje
Avtor: Štefka Bohar
Knjigo Cesar se pelje sem dobila v dar od Štefke Bohar, ene izmed mojih kvačkaric iz projekta Slovenija kvačka, s katerim smo dosegli tudi Guinnessov rekord za največjo zbirko kvačkanih izdelkov. Takšna darila imajo zame posebno vrednost, še posebej, ko pridejo iz rok ljudi, ki ustvarjajo s potrpežljivostjo in občutkom. In prav to sem našla tudi v tej knjigi.
Zgodbe, ki se berejo počasi
Gre za zbirko kratkih zgodb, ki niso narejene za hitro branje. V njih ni napetih preobratov ali dramatičnih vrhuncev, ampak nekaj drugega – občutek bližine, topline in razumevanja.
Avtorica piše tako, da se lahko res vživiš. Ne bereš samo, ampak imaš občutek, da si zraven. Ena izmed zgodb mi je ostala v mislih prav zaradi tega tihega občutka – nič posebnega se ne zgodi, pa vendar ostane z mano.
Vražja koža — zgodba, ki me je posebej zadela
Ena od zgodb, ki me je res prevzela, je Vražja koža. Govori o stari mami, ki je vsako soboto čistila čevlje za vso družino — in so se svetili, kot da bi jih pravkar prinesli iz trgovine. Vnukinja je bila radovedna, kako ji to uspeva, a stara mama je imela svojo skrivnost, ki jo je varovala do konca. V shrambi je imela leseno škatlo s kremo in domačo krtačo — a prava skrivnost je bila njena posebna “vražja koža”, za katero nihče ni nikoli zvedel, od kod jo je prinesla.
Ta zgodba govori o nečem tako preprostem — o čevljih, o skrbi za dom, o stari mami ob sobotah — a v tem je toliko topline in ljubezni, da ko obrneš zadnjo stran, moraš za trenutek samo biti.
Svet, ki ga pogrešam
Med branjem sem večkrat pomislila, kako drugačen je bil svet, ki ga te zgodbe prikazujejo. Brez socialnih omrežij, brez stalnega preverjanja telefona, brez občutka, da moraš biti ves čas nekje prisoten.
Takrat so dneve zapolnjevala dela okoli hiše, ročna dela, odnosi. Danes pa to pogosto nadomestijo TikTok, Facebook in vse ostalo, kar nas vleče stran od tega, kar je resnično.
Iskreno – del mene si želi takšnega ritma. Bolj preprostega, bolj počasnega. A hkrati vem, da živim v času, kjer temu ni vedno mogoče slediti.
Kaj mi je zares pomembno
Ta knjiga mi je dala misliti predvsem o vsakdanjih stvareh. O tem, kaj mi pomeni urejen in čist dom. Da prazniki niso samo datumi, ampak nekaj, kar si lahko ustvarim sama – s pripravo, z majhnimi detajli, z občutkom.
Ne uspe mi vedno. Včasih gre vse mimo mene, predvsem zaradi tempa življenja. Zdi se mi, da smo komaj stopili v leto 2026, pa je že skoraj polovica aprila.
Ampak prav zato so takšne knjige pomembne. Ker te spomnijo na stvari, ki jih sicer hitro postaviš na stran.
Če si želite malo miru, spokojnosti in nežnosti — res toplo priporočam to knjigo.
Knjigo lahko najdeš tukaj:
https://www.volosov-hram.si/izdelek/cesar-se-pelje/
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
