Košarka je danes eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu,
Košarka se je prav neverjetno hitro razvila in razširila po svetu, od leta svojega nastanka, 1891, ko so jo prvič zaigrali v Springfieldu, Massachusettsu, ZDA, do prvega nastopa v Evropi že naslednje leto, 1892, jo zaigrajo v Ženevi. Leta 1897 je že nastala prva profesionalna košarkarska liga – National Basket Ball League v ZDA. Dobro desetletje kasneje od njenega nastanka, leta 1904, je bila predstavljena na olimpijskih igrah v St. Louisu, prvič kot olimpijski šport pa se je igrala v Berlinu na OI 1936. (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C5%A1arka)
“Košarka ni samo metanje žoge – je umetnost gibanja, strategije in povezovanja s soigralci.
Košarka je šport, ki povezuje ljudi, spodbuja timsko delo in daje mladim igralcem priložnost, da razvijejo ne samo fizične, temveč tudi psihične in socialne veščine.
Zgodba o strasti do košarke v naši družini
V naši družini je ljubezen do košarke močno zakoreninjena. Moj brat, Božidar Smiljić, ki meri kar 2 metra, je od nekdaj oboževal ta šport. Spomnim se, kako je ure in ure preživel na igrišču, metajoč na koš in se izpopolnjeval v svojih spretnostih. Zdaj pa gre po njegovih stopinjah moj sin Kosta.
Kosta se je popolnoma zaljubil v košarko. Lani, ko je imel uspešno šolsko leto, si je zaželel le eno stvar – košarkarsko žogo. Ko je dobil svojo novo košarkarsko žogo, je bil tako navdušen, da je komaj čakal, da gre ven in začne metati na koš. Letos pa me je za začetek šolskega leta prosil, naj mu namesto novih čevljev kupim posebne košarkarske superge. Nič drugega ni bilo pomembno – le, da ima prave copate za igro.
Kar me pri Kosti najbolj navdušuje, je, kako skrbno ravna s svojimi stvarmi. Njegova košarkarska oprema je zanj skoraj sveta. Prav tako se izjemno rad povezuje s prijatelji – košarka je postala njegov način, da preživlja čas z drugimi, bodisi na igrišču, bodisi med branjem biografij znanih košarkarjev. Z vsakim novim dnem me preseneča, kako globoko se je povezal s tem športom, in vesela sem, da je našel nekaj, kar ga osrečuje.
Mali otroci, mali problemi – veliki otroci, veliki izzivi
Pravijo, da so “mali otroci, mali problemi, veliki otroci, veliki problemi.” V resnici pa otroci sami po sebi niso problem. Ko postajajo večji, začne okolica vplivati na njih in prinašati nove izzive.
Na sobotni tekmi, kjer je Kosta igral, sem bila priča zelo neprijetni izkušnji. Trener nasprotne ekipe je kričal na svoje igralce in jih žalil, kar je močno vplivalo tudi name kot mamo, ki skuša podpirati svojega otroka v športu, ki ga ima rad. K negativnemu ozračju so prispevali tudi starši nasprotne ekipe, ki so se drli na otroke in niso bili le navijači, temveč samooklicani trenerji. Tudi pri nas se je našel ena cvetka od očeta ki ne samo da je trener svojim otrokom tudi našim, zelo nešportno obnašanje!
Njim sporočam: pustite trenerju kar je trenerjevega in bodite uvidevni tudi do nas staršev, ki pridemo podpirat igro.
Sama zaploskam tudi, ko nasprotna ekipa zadene lep koš, saj gre za šport, ki ga imamo radi.
Vse starše povabim, da si preberete KODEKS OBNAŠANJA KOŠARKARSKIH TRENERJEV SLOVENIJE in pa PRAVILNIK O OBNAŠANJU IN OBVEZNOSTIH IGRALCEV – ČASTNA STARŠEVSKA (avtor KZS) , mogoče pa je kdo pozabil kaj pomeni biti trener in kaj pomeni biti starš navijač!
Kljub temu sem vesela, da Kosta ostaja osredotočen na svojo strast do košarke. Vsakodnevno ga vidim, kako sanjari o metanju na koš tudi medtem ko hodimo po trgovini. In v njegovih očeh vidim, da mu košarka prinaša srečo, ki je ne bi zamenjal za nič na svetu.
Sklepna misel
Ponosna sem, da Kosta sledi svojim sanjam. In kdo ve – morda bo nekega dne tisti, ki mi bo, kot v šali rad reče, kupil veliko vilo. Do takrat pa bom z veseljem spremljala vsak njegov met na koš in vsako novo zgodbo o košarki, ki jo bo delil z mano.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
