Knjiga #79 : K**C GLEDA – Samo enkrat živiš: veliko pričakovanj, malo vsebine
Avtor: JOHN C. PARKIN
Med obiskom Koče pod Kremžarjevim vrhom sem opazila, da imajo med knjigami za goste na voljo tudi knjigo K**c gleda – Samo enkrat živiš. Ker se spomnim, da je bilo ob njenem izidu veliko govora o njej in da je požela precej pozornosti, sem si rekla: »Pa poglejmo, zakaj je bil okoli te knjige takšen hajp.«
Knjigo sem prebrala zelo hitro, v približno petnajstih minutah. Že med branjem sem dobivala občutek, da me vsebina ne nagovarja tako, kot sem pričakovala. Glede na odzive in priljubljenost knjige sem namreč pričakovala nekaj več, predvsem več globine in kakšno misel, ki bi mi ostala v spominu tudi po zadnji strani.
Pričakovala sem več
Osrednje sporočilo knjige je, da živimo samo enkrat in da bi morali zato bolj uživati v življenju, biti prisotni v trenutku, manj časa preživeti pred zasloni, znati postaviti meje in včasih reči tudi ne.
S temi sporočili se seveda ni težko strinjati. Težava je bila predvsem v tem, da se mi niso zdela posebej nova ali poglobljena. Velik del knjige deluje kot zbirka različnih seznamov opravil, kratkih spodbud in nasvetov, ki jih danes pogosto srečamo na družbenih omrežjih, v motivacijskih objavah ali člankih o osebni rasti.
Morda bo knjiga koristila komu, ki se s tovrstnimi temami srečuje prvič. Sama pa sem pričakovala več globine, več konkretnih zgodb ali drugačen pogled, ki bi me spodbudil k razmisleku. Tega žal nisem našla.
Kaj mi je bilo všeč
Čeprav me vsebina ni navdušila, lahko pohvalim oblikovno plat knjige. Knjiga je pregledna, estetsko urejena in prijetna za branje. Besedilo je kratko, jasno in dostopno širokemu krogu bralcev.
Prav zaradi tega jo je mogoče prebrati zelo hitro, kar bo marsikomu prednost. Sama pa sem po končanem branju ostala z občutkom, da mi ni ponudila ničesar, česar ne bi že vedela.
Končni vtis
Knjiga K**c gleda – Samo enkrat živiš me je žal pustila precej ravnodušno. Glede na ves odziv ob izidu sem pričakovala več vsebine in več globine. Namesto tega sem dobila predvsem zbirko splošnih življenjskih nasvetov, ki se mi niso zdeli posebej izvirni ali presenetljivi.
Moj osebni vtis je, da je bila promocija knjige močnejša od same vsebine. Morda bo komu predstavljala dobro motivacijsko spodbudo, mene pa ni nagovorila in po branju nisem odnesla nobenega pomembnejšega spoznanja. Edino, kar mi je res ostalo v spominu, je njena lepa oblikovna podoba.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
