Ko se ozrem na svoje življenje, vedno znova opazim nekaj zanimivega: največje spremembe niso prišle takrat, ko sem imela vse pod nadzorom, ampak takrat, ko sem se morala soočiti z ovirami. Ravno te ovire – tiste, ki sem jih včasih dojemala kot največje prekletstvo – so me največ naučile o meni sami.
Danes se pogosto sprašujem: kaj mi trenutno stoji na poti? In še pomembneje: kaj bi se zgodilo, če bi to oviro premagala? Kaj pa, če je ne bi? Kaj bi to pomenilo za moje čustveno, telesno ali finančno življenje?
Ko razmišljam o svojih “največjih ovirah”, opažam, da se pogosto skrivajo pod preprostimi stvarmi – seznam opravil, ki ga odlagam, lekcije, ki se jih še nisem naučila, ljudje, ki jih moram prepričati. Včasih, če sem iskrena, sem oviro uporabila celo kot izgovor, da nisem začela. In ja, tega sem kasneje obžalovala.
Ampak če pogledam globlje, se sprašujem: ali so ovire v resnici le moji strahovi, ki me zadržujejo?
V življenju imamo vsi eno dolgoletno oviro, ki nas spremlja kot senca. Pri meni je to: občutek, da moraš vse narediti sama, perfekcionizem, strah pred zavrnitvijo. Ko pogledam nazaj, vidim, koliko korakov sem že naredila, da sem jo začela premagovati. Nisem še tam, a pot je pomembna.
In potem so tu tiste največje ovire iz preteklosti. Sprašujem se: sem jih res premagala ali jih le drugače vidim? Če sem iskrena – nekatere sem premagala s pogumom in vztrajnostjo, druge pa sem pustila za sabo, ker sem spoznala, da niso več moje.
Ko pišem o teh stvareh, opazim, da se ovire razkrojijo. Iz ogromnih zidov se spremenijo v manjše stopnice, po katerih lahko stopim.
Morda je to tudi povabilo zate. Vprašaj se:
- Kaj ti stoji na poti zdaj?
- Kako bi se tvoje življenje spremenilo, če bi premagal/-a to oviro?
- Je morda tvoja največja ovira pravzaprav samo strah?
Največja skrivnost, ki sem jo sama odkrila, je ta: ovire so pravzaprav darila v preobleki. Z vsakim, ki ga premagamo, postanemo močnejši, bolj zavestni in bolj pristni.
In ko se oziram nazaj, vidim, da so prav te ovire oblikovale mojo pot – ne kot konec, ampak kot začetek.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
