V življenju se srečamo z ljudmi, ki puščajo pečate. Nekateri te pustijo v dobrem spominu, drugi te naučijo pomembnih lekcij. In potem so tu tisti, ki ti pokažejo, da enkrat, ko se zlažejo, se bodo vedno zlagali…
Začetki študija
Moj začetek študija ni bil lahek. Starša nista podpirala moje odločitve, da bi se vpisala na Fakulteto za računalništvo in informatiko. Kljub njunemu nasprotovanju sem vztrajala, se vpisala in uspešno končala prvi letnik, ki sta mi ga omogočila s minimalnim financiranjem. A kmalu sem začutila potrebo po samostojnosti. Denar, povezan z njihovimi zahtevami, ni bil tisto, kar sem si želela. Zato sem se odločila, da se bom osamosvojila in poiskala delo.
Študentsko delo
Večinoma sem delala kot natakarica, vmes sem našla tudi delo varuške. Naključje je hotelo, da me je mama moje varovanke povabila k delu na Geodetskem zavodu RS. To je bil preobrat v mojem življenju – namesto kozarcev in zahtevnih gostov sem sedela za udobnim stolom in se posvečala delu na računalniku. Sodelovala sem pri projektu Vektorizacija Hrvaške, kar je bilo eno najboljših študentskih del, nato sem vpisovala številke… In potem je prišel ta nesrečni projekt, Reambulacija Anglije.
Ne gre za delo, da mi to ne ni bilo všeč, ampak ravno na tem projektu sem spoznala njega – očeta mojih otrok. If I Could Turn Back Time. A ne želim prehitevati. S tem projektom sem spoznala skupino arogantnih študentov, ki so se imeli za nekaj več ali pa sem se jaz zaradi svojega ADHD-ja počutila odrinjeno.
Vedno sem ostala zvesta sebi in se nikoli nisem pretvarjala. Vedno sem bila polna energije, pozitivna in iskrena.
If I Could Turn Back Time
In tam sem ga spoznala… fanta z čudnimi očali, velikim nosom in še večjo afro frizuro. Že takrat je pokazal znake, ki jih opisujejo v knjigi ‘V opoju narcisa’. Najprej se je delal, da ga ne zanimam. In meni je bilo vseeno. Ko pa nisem pokazala več zanimanja, me je nenadoma povabil na sladoled. Resno sem mislila, da gre samo za sladoled, ne pa za zmenek, saj sva bila zgolj sodelavca. A po tistem sladoledu sva postala nerazdružljiva. Imela sva veliko ‘odrasle’ energije in vedno je želel več. Samo pogledala sem ga in je bil pripravljen za akcijo.
Toda kmalu, ko so ostali izvedeli za najino razmerje, so začeli primerjati naju z njim in Nadjo. In to me je zmedlo – kako lahko primerjajo naju z njima, če ima Nadja že dolga leta skupno zgodovino z Brunotom? In takrat sem spoznala: Enkrat lažnivec, vedno lažnivec. In on se je spet lažno izgovarjal, da ne ve nič o tem in da ne ve zakaj primerjajo mene z Nadjo. Mogoče se vam ne zdi velika laž in prevara, vendar zame je največja vrlina, če si sposoben govoriti resnico.
Laž ima kratke noge
Če je kdo zares dober lažnivec, je težko ugotoviti, da laže. Vendar mislim, da laž prej ali slej le pride na dan, saj še pregovor pravi, da ima kratke noge.
Po šestih mesecih neprestanih laži je resnica priplavala na površje. On in Nadja sta imela afero, ko je bila Nadja v razmerju z Brunotom. In to ni bilo vse. Medtem ko sem bila še v nevednosti, smo šli na dvojni zmenek. In onadva sta naju lahko opazovala ter se delala, kot da ničesar ne vesta? Mogoče me je takrat tudi varal z njo, tega nikoli ne bom izvedela.
Kakorkoli že, Bruno, kjer koli si, želim ti lepo življenje in upam, da nikoli ne izveš resnice.
To zgodbo bom končala samo kot jo znam – s pozitivnostjo in iskanjem dobrega v tem kaotičnem svetu.
Kot sem vam že povedala o svojem delu na Geodetskem zavodu RS… tudi tam ni bilo vse brez ovir. Bilo je kar nekaj zaposlenih, ki so mi ves čas nastavljali ovire in oteževati delo. Bilo je rečeno, da nisem dovolj dobra, natančna ali pa da sem prehitra. Kljub njihovim kritikam, ki sem jih poskušala jemati konstruktivno in se izboljševati, nekaterim ženskam enostavno ni bilo dovolj.
Vendar moja vztrajnost, borbenost in volja do izzivov katera so presegali njihova pričakovanja. Končala sem svoje delo na Geodetskem zavodu tako, da sem postala jaz ta, ki je poučevala njih. Ko je primanjkovalo dela in so drugi študentje že zdavnaj zapustili potapljajoča se ladjo, sem ostala jaz.
Odločila sem se odpreti svoj prvi s.p. in sem jim pomagala, kolikor sem lahko. Zahvaljujem se Geodetskemu zavodu RS za vse preizkušnje, za delo in dobro plačilo. Hvala vam.
Še ena prav posebna zahvala
Posebna zahvala gre gospodu T., edinemu, ki me je po mojem prvem Guinnessovem rekordu kontaktiral in mi čestital iz Geodetskega zavoda RS. Zahvaljujem se gospodu T. za vso podporo, potrpežljivost – tudi takrat, ko nisem mogla govoriti zaradi piercinga v ustih. Kako smo se smejali! ‘Šefe, miška ne dela…’ Hvala vam.
Za konec bi rada poudarila, da čeprav je na moji poti veliko ljudi “poškodovanih”, sem vedno potrebovala le enega, ki je verjel vame.
Upam, da bo moja zgodba navdih v vaših trenutkih preizkušenj. Ne obupajte in vztrajajte.
In seveda, ko opazite rdeče zastave pri partnerju, ko začutiš, da ti laže, obstaja velika verjetnost, da se bo to nadaljevalo vse življenje, kakor se je pri meni.
Nikoli ne lažite, saj ima laž kratke noge. Slej kot prej vse pride na plan, pa čeprav delamo na tem, da bi nekatere stvari prikrili.
Ta zapis je izključno moja osebna izpoved in ni povezan z nobenim uradnim podjetjem, organizacijo ali drugimi institucijami. Izražena mnenja, čustva in izkušnje so moje lastne osebne perspektive in nimajo povezave z nobenim poslovnim ali pravnim entitetam. Zato ta zapis ne predstavlja uradnega stališča nobenega podjetja ali organizacije.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
