Knjiga #16/52: Dragoceno življenje. Lepe misli, drobne radosti. Rojstni dnevi sladko grenki spomini.
“Mnogi iščejo življenje zunaj sebe ne vedoč, da se nahaja v njih samih”
Spomin na otroštvo – rojstni dnevi
V otroštvu sem svoj rojstni dan vedno delila s sestro, saj sva imeli le en dan razlike v rojstnih datumih. Starša sta naju vedno presenetila s čudovito okrašeno torto, ki sta jo naročila pri Zdravilišču Laško. Na torti je vedno pisalo npr. “Jezdimirki za 4. rojstni dan” in “Jadranki za 2. rojstni dan”. Spomnim se, kako sem komaj čakala, da bi si praznovala svoj poseben dan.
Takratni rojstni dnevi niso bili tako razkošni in komercialni, kot so danes. Mama je pripravila okusno hrano za nas otroke, medtem ko smo se sami zabavali v dnevni sobi. Starši so se zbrali v kuhinji, jedli, pili in se pogovarjali. Vsi smo se preprosto zabavali, ne da bi se cel svet vrtel okoli nas. Naši rojstni dnevi so bili polni ljubezni, veselja in skrbi mame.
Spominjam se, kako je mama garala, da je pripravila vso hrano in skrbela za goste, pa tudi za očeta, če ni bil službeno odsoten. In kljub temu, da smo bili otroci, sem vedno opazila, kako se trudi, da nam pripravi poseben dan.
Moj pravi rojstni dan je dan, ko sem postala mama.
V najstniških letih se ne spomnim, kako sem praznovala svoje rojstne dneve, saj so starši sčasoma prenehali organizirati praznovanja. Včasih sem se spraševala, ali je sploh smiselno praznovati svoj rojstni dan, ko pa gre le za trenutek v času, ko si prijokal na ta svet, kot to storijo milijarde drugih ljudi pred teboj. Po mojem mnenju bi morali bolj ceniti matere, ki so nas spravile na svet.
Zame so postali pomembni drugi datumi, kot na primer 20. januar, ko sem postala mama prvič, in 11. maj, ko sem postala mama drugič. Ti dnevi so zame postali pravi rojstni dnevi, saj so povezani z neprecenljivimi trenutki, ko sem postala mati in doživela nekaj resnično posebnega.
Od preteklosti do Guinnessovega Izziva
Nimam veliko lepih spominov na svoje pretekle rojstne dneve, vendar se spominjam, kako sem za svoj 30. rojstni dan morala iti na pogreb, ker je takrat umrl oče prijatelja mojega fanta. Včasih sem se vprašala, ali je morda bila moja napaka, da sem praznovanje svojega rojstnega dne prepustila drugim osebam, saj so se dogodki okoli tega dneva odvijali bolj po njihovem okusu in manj po mojem.
V svojem 40. letu sem si za rojstni dan zadala poseben izziv, ki se mi je vtisnil v spomin. Namreč, za svoj 40. rojstni dan sem se odločila, da poskusim postaviti svoj prvi Guinnessov rekord. Ta avantura je bila za mene nekaj povsem nenavadnega, a obenem izjemno vznemirljivega. V trenutku, ko sem se odločila, da bom poskusila nekaj tako ambicioznega, sem odkrila, da se še vedno lahko navdušim za nove izzive, kljub svojim občasnim pomislekom o praznovanju svojega rojstnega dne.
Nepozabno presenečenje ob 43. rojstnem dnevu
Letos me je moja draga prijateljica Marijana prijetno presenetila za moj rojstni dan. Je članica projekta “Slovenija kvačka” in mi je poslala poseben poštni telegram. Telegram sem nazadnje prejela ob rojstvu svojih otrok, zato sem se pošalila s poštarjem, da nisem ravno rodila. Vendar me je presenetila s čudovito glasbeno čestitko in knjigo “Dragoceno življenje: Zbirka lepih misli in drobnih radosti.” To je bilo eno izmed najlepših presenečenj in najdragocenejših daril, ki sem jih kdaj prejela.
Bila sem ganjena, ker se je spomnila name, da sem ji pomembna, in seveda knjiga, ki mi bo prinesla veliko radosti in modrosti.
“Dobri prijatelji, dobre knjige in zaspana vest – to je idealno življenje. “
Čeprav se morda ne počutim vedno navdušena nad praznovanjem svojega rojstnega dne, so takšne geste in darila tiste, ki naredijo ta dan poseben. So opomnik, da smo dragoceni in pomembni za ljudi okoli nas, in to je vredno praznovati.
Hvala, ker ste se posvetili branju članka. Vabljeni, da nadaljujete z raziskovanjem spletne strani, kjer boste našli še več zanimivih vsebin.
S hvaležnostjo Jadranka Smiljić
